Samostojni podjetnik kot ekonomsko odvisna oseba: kaj to pomeni v praksi?

Definicija ekonomsko odvisne osebe (Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 213. člen)

Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 % svojih letnih prihodkov doseže pri enem naročniku, preostanek pa pri drugih naročnikih ali s samostojnim delom.

V praksi se med podjetjem (d.o.o./d.d.) in ekonomsko odvisnim s.p. poleg civilne pogodbe pogosto sklene še pogodba o poslovnem/medsebojnem sodelovanju, kjer se podrobneje uredijo pravice in obveznosti obeh strank.

Pravica ekonomsko odvisne osebe (po 214. členu ZDR-1 ima ekonomsko odvisna oseba omejeno delovnopravno varstvo)

Zanjo se uporabljajo določbe ZDR-1 o:

• prepovedi diskriminacije,
• minimalnih odpovednih rokih,
• prepovedi odpovedi brez utemeljenega razloga,
• primerljivem plačilu za vrsto, obseg in kakovost dela (upoštevaje kolektivne pogodbe in akte, ki zavezujejo naročnika, ter davke in prispevke),
• odškodninski odgovornosti naročnika.

Uveljavljanje statusa ekonomsko odvisne osebe

Status ekonomsko odvisne osebe ni avtomatičen.

• Po koncu vsakega koledarskega ali poslovnega leta mora samozaposleni pisno obvestiti naročnika in mu predložiti dokazila o prihodkih, da se lahko presodi, ali je res ekonomsko odvisen (80 %).
• Če obvestila ne poda, pravic iz statusa ne more uveljavljati, tudi če dejansko izpolnjuje kriterije ekonomske odvisnosti.

V primeru kršitev lahko ekonomsko odvisna oseba svoje pravice uveljavlja pred delovnim sodiščem, podobno kot delavec v delovnem razmerju.

Razlika do (prikritega) delovnega razmerja

4. člen ZDR-1 določa, da je delovno razmerje, kjer se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in tam za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Bistveni elementi delovnega razmerja:

• prostovoljna vključitev v organiziran proces delodajalca,
• plačilo za delo,
• osebno opravljanje dela,
• nepretrgano opravljanje dela,
• delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Dodatni tipični pokazatelji, da gre v resnici za delovno razmerje (in ne za »sodelovanje« s.p.):

• s.p. in naročnik sta registrirana za isto dejavnost,
• delo se opravlja v prostorih naročnika brez najemne pogodbe,
• delo teče v istem delovnem času kot pri zaposlenih,
• uporablja se oprema naročnika,
• delo poteka po navodilih in pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe.

Če ti elementi obstajajo, dela ni dovoljeno opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, ampak mora naročnik delavca zaposliti in skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Prikrito delovno razmerje in globe

Če inšpekcija ugotovi, da se delo formalno opravlja kot s.p., študentsko delo ali druga civilna pogodba, vsebinsko pa gre za delovno razmerje, gre za prikrito delovno razmerje. To je ena najpogostejših kršitev delovnopravne zakonodaje in se kaznuje z zelo visokimi globami – v praksi se navaja razpon do 20.000 EUR, pri čemer se spodnja meja giblje okoli 3.000 EUR.

Avtor: Danijela Uran, RRA Koroška d.o.o. – SPOT Svetovanje Koroška