Kdaj pripada odpravnina? Vodnik za delavce in delodajalce

Kdaj delavcu sploh pripada odpravnina? Po ZDR-1 delavec dobi odpravnino v primerih:

• Redna odpoved delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (108. člen).
• Izredna odpoved delavca iz razlogov na strani delodajalca (111. člen).
• Prenehanje pogodbe za določen čas (79. člen), če so izpolnjeni pogoji in ne velja katera od izjem.
• Upokojitev delavca (132. člen).
• Posebni primeri odpovedi s ponudbo nove pogodbe (ustrezna / neustrezna zaposlitev).

Odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti (108. člen)

Če delodajalec redno odpove pogodbo:

• iz poslovnih razlogov (ekonomski, organizacijski, tehnološki), ali
• iz razloga nesposobnosti (ne dosega rezultatov, trajna zdravstvena nezmožnost), mora delavcu, ki je pri njem zaposlen več kot 1 leto, izplačati odpravnino.

Osnova: povprečna mesečna bruto plača delavca v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo.

Višina odpravnine:

• več kot 1 leto do 10 let: 1/5 osnove za vsako leto,
• več kot 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto,
• več kot 20 let: 1/3 osnove za vsako leto.
• Šteje se tudi delo pri pravnih prednikih delodajalca.
• Odpravnina je navzgor omejena: največ 10-kratnik osnove, razen če kolektivna pogodba določa več.
• Izplačati jo mora najkasneje ob prenehanju delovnega razmerja, razen če kolektivna pogodba določa drugače.

Izredna odpoved delavca (111. člen)

Delavec lahko izredno odpove pogodbo, če delodajalec huje krši njegove pravice (ne izplačuje plače, prispevkov, ne zagotavlja varnosti, dopušča trpinčenje, diskriminacijo). Ti razlogi so našteti v 111. členu ZDR-1. V tem primeru ima delavec pravico do:

• odpravnine, kot če bi šlo za odpoved iz poslovnih razlogov, in
• odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Postopek:

• delavec delodajalca pisno opomni na kršitve in mu da rok (3 delovne dni) za odpravo,
• obvesti Inšpektorat za delo,
• izredno odpoved mora podati v 30 dneh od ugotovitve razloga, najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (109. člen).

Če delavec redno odpove (»klasičen« odstop brez krivde delodajalca), mu odpravnina ne pripada in praviloma tudi ne nadomestilo za brezposelnost.

Odpravnina ob upokojitvi (132. člen)

Delavec je ob upokojitvi upravičen do odpravnine, če:

• je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let in
• se upokoji ter mu zavarovanje pri tem delodajalcu preneha.

Višina odpravnine:

• 2 povprečni mesečni plači v RS za pretekle 3 mesece ali
• 2 povprečni plači delavca za zadnje 3 mesece – uporabi se ugodnejša varianta za delavca.

Posebnosti:

• če je delavec delal krajši delovni čas, se odpravnina načeloma plača sorazmerno, razen pri posebnih primerih skrajšanega delovnega časa (67. člen ZDR-1).
• ob delni upokojitvi (prenehanje stare in sklenitev nove pogodbe za krajši čas) pripada sorazmerni del odpravnine.

Delavec nima pravice do odpravnine ob upokojitvi, če:

• se ob upokojitvi takoj ponovno zaposli, ali
• je že prejel odpravnino zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov/nesposobnosti ali mu je delodajalec plačal dokup pokojninske dobe – v tem primeru lahko uveljavlja morebitno razliko, če bi bila odpravnina ob upokojitvi višja.

Pogodba za določen čas – odpravnina (79. člen)

ZDR-1 od 12. 4. 2013 daje pravico do odpravnine tudi pri prenehanju pogodbe za določen čas.

Delavec je upravičen do odpravnine, če pogodba preneha s potekom časa, razen če:

• je šlo za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• je šlo za sezonsko delo, krajše od 3 mesecev,
• je šlo za javna dela ali ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
• ga delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe zaposli za nedoločen čas,
• delavec nadaljuje delo na podlagi pogodbe za nedoločen čas,
• delavec zavrne pogodbo za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu jo delodajalec ponudi.

Višina odpravnine pri pogodbi za določen čas:

• pogodba za 1 leto ali manj: 1/5 osnove,
• pogodba daljša od 1 leta: 1/5 osnove + sorazmerni del (1/12 1/5 osnove za vsak mesec nad 1 letom).

Osnova = povprečna mesečna plača delavca za poln delovni čas iz zadnjih 3 mesecev.

Če je pri istem delodajalcu sklenjenih več pogodb za določen čas, se obdobja seštevajo od prve do zadnje pogodbe.

Odpoved s ponudbo nove pogodbe

Kadar delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga / nesposobnosti in hkrati ponudi novo pogodbo:

• če delavec zavrne ustrezno zaposlitev za nedoločen čas - nima pravice do odpravnine;
• če delavec sprejme neustrezno zaposlitev (slabše plačano, nižja stopnja izobrazbe) - ima pravico do sorazmernega dela odpravnine (dogovor z delodajalcem);
• enako, če zavrne neustrezno zaposlitev za določen čas – odpravnina mu pripada.

Davčna obravnava in obravnava prispevkov ZDoh-2, 44. člen:

• odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlogi / nesposobnost) ni obdavčena z dohodnino, vendar največ do 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji;
• odpravnina ob upokojitvi je neobdavčena do posebnega zneska v EUR (od 1. 3. 2024: 6.662,85 EUR – znesek se periodično usklajuje);
• odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas je neobdavčena do višine, ki jo določa ZDR-1, vendar največ do 3 povprečnih plač.

Prispevki: če je odpravnina izplačana v višini in pod pogoji ZDR-1, se do zgoraj navedenih omejitev ne plačajo prispevki – presežki in »nadstandardni« dela odpravnine so obravnavani kot dohodek iz delovnega razmerja (dohodnina + prispevki).

Kaj če delodajalec odpravnine ne izplača?

• najprej pisni opomin delodajalcu,
• nato prijava na Inšpektorat RS za delo ali
• tožba na delovnem sodišču,
• možno je tudi vložiti izvršbo na podlagi verodostojne listine (obračun plače z izkazanim zneskom odpravnine).

Avtor: Danijela Uran, RRA Koroška d.o.o. – SPOT Svetovanje Koroška